Nekje na jagodni kmetiji na Floridi potekajo preizkusi robota, ki zna prepoznati zrele jagode, jih obirati in pakirati. Deluje hitreje od človeških rok, z večjo natančnostjo in, seveda, brez utrujanja.
Takšni roboti so začeli prodirati tudi na druga področja kmetijstva, ki je pogosto veljalo za enega najmanj od tehnologije odvisnih sektorjev. Po podatkih raziskovalnega podjetja Mordor Intelligence je bil trg avtomatizacije v kmetijstvu in mehatronike leta 2018 vreden 3,4 milijarde USD in bi lahko med letoma 2019 in 2024 rasel s sestavljeno letno stopnjo rasti (CAGR) nad 24 odstotkov.
Na širše sprejemanje avtomatizacije v kmetijstvu vpliva več dejavnikov. V kombinaciji s praksami, kot je gojenje v zaprtih prostorih, bi roboti lahko pomagali povečati pridelek v okolju, kjer nepredvidljivo podnebje postaja veliko vprašanje. Pomanjkanje delovne sile pa škoduje kmetom po vsem svetu.
Kmetijstvo je področje, ki vključuje več različnih vrst procesov. To pomeni, da lahko roboti tukaj opravljajo številna opravila. Tukaj je pogled na pet glavnih področij, kjer avtonomni stroji ustvarjajo učinek.
Žetev in obiranje
To je trenutno najpogostejše delo za robote v kmetijstvu. Čeprav se obiranje sadeža sliši preprosto, je celoten proces iskanja ploda, ocene, ali je dovolj zrel za obiranje, in nato obiranja brez poškodb vse prej kot preprost. Zahteva kombinacijo naprednega strojnega vida, spretnih robotskih prstov in navigacijskih sistemov.
Roka, ki obira plod, mora biti prilagojena vrsti sadeža, ki ga pobira. Maline na primer potrebujejo nežnejši dotik kot jabolka ali pomaranče, kar je treba doseči s pravo mešanico senzorjev, linearnih aktuatorjev za kmetijstvo in zobnikov, ki so vzdrževani v optimalni konfiguraciji
Zatiranje plevela
Zdaj roboti skrbno pregledujejo polje in škropijo mikro doze herbicida samo po plevelu, s čimer omejijo vpliv na okolje in izboljšajo splošno učinkovitost. Strojni vid in umetna inteligenca (UI) tem robotom omogočata razlikovanje plevela od poljščin. Nekateri med njimi imajo celo drugo kamero, ki neprekinjeno spremlja učinek na plevel po škropljenju herbicida. Leta so se kmetje zanašali na množično škropljenje herbicidov za odstranjevanje plevela s polj. Poljščine so gensko spremenjene, da zdržijo herbicide, vendar takšen postopek obremenjuje okolje in plevelu postopno povečuje toleranco na kemikalije.
Obrezovanje, redčenje, košnja itd.
Podobno kot pri žetvi in obiranju tudi dejanja, kot sta obrezovanje in redčenje, zahtevajo nežne roke, ki vedo, kje odrezati. Opravila, kot je košnja, so nekoliko bolj preprosta, zato na trgu že opažamo številne poskuse z robotskimi kosilnicami.
Fenotipizacija
Fenotipizacija se nanaša na proces ocenjevanja zdravja rastline z opazovanjem njenega fizičnega videza. Čeprav se morda sliši preprosto, je to na velikih kmetijah naporno delo, saj je treba vsako rastlino pregledati posebej.
Na srečo roboti to olajšujejo. S senzorji, kot so vremenski monitorji in hiperspektralne termalne kamere, lahko te naprave izmerijo dimenzije rastlin in jih posredujejo računalniku, ki lahko razvije napovedne modele rasti. To bo kmetom vnaprej pomagalo razumeti, ali določena rastlina potrebuje posebno pozornost.
Razvrščanje in pakiranje
Iz kmetove perspektive je to zadnji korak proizvodnje, ki zahteva skrbno ravnanje z izdelkom ob zagotavljanju pravilnega pakiranja. To se lahko izvaja v okolju z nizkimi temperaturami, da izdelki zdržijo dlje. Roboti so v tem segmentu idealno orodje, saj za razliko od ljudi lahko delajo v katerem koli okolju.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
O avtorju
Prasanth Aby Thomas je obširno pisal o globalni varnosti, avtomatizaciji in pametnih tehnologijahindustrijah. Je višji novinar in tehnološki poročevalec ter je sodeloval z več publikacijami v Indiji in tujini. Na Univerzi Bournemouth v Dorsetu je zaključil magisterij iz mednarodnega novinarstva.